Bodičast grm z užitnimi plodovi, ki se razvijejo iz belih, včasih bledo rožnatih cvetov, raste divje po vsej Evropi. Ko sladki jagodičasti plodovi dozorijo, postanejo črni in takrat so odlična dopolnitev sočnim biskvitom, sokovom ali marmeladam, privoščimo pa si jih lahko tudi sveže in z grizljanjem sočnih jagod poskrbimo za velike zaloge vitamina C in železa.
V srednji Evropi poznamo številne botanične vrste robidovih grmov, vendar z zdravstvenega stališča te razlike niso pomembne. Zdravilni so vsi deli rastline, predvsem listi, velikokrat pa tudi korenine in jagode. Mlade nežne liste brez pecljev nabiramo spomladi, preden rastlina zacveti, ter jih nato posušimo, zdrobimo in uporabimo za poparke ali prevretke. Sveže liste lahko uporabimo tudi kot obloge pri poškodbah in ranah. Korenine nabiramo poleti, jagode pa jeseni, ko dozorijo.
Okusne črne jagode, polne drobnih koščic, skrivajo veliko vitamina C in največ železa izmed vseh vrst sadja, zato so priporočljiva rešitev pri težavah s slabokrvnostjo. Iz sadežev stiskajo bogat sok, ki vas reši zaprtja in odpravlja živčno napetost. Robidovi listi, ki se jim morajo nosečnice in doječe matere izogibati, za vse preostale pa v priporočenih odmerkih nimajo znanih škodljivih stranskih učinkov, vsebujejo veliko čreslovin, pektina in sadnih kislin. Kuhane v vinu lahko uporabimo kot ustno vodico, ki zdravi gnojne razjede in krepi dlesni. Robidovo vino je najbrž edino naravno zdravilo, ki zdravi parodontozo (kronično bolezen dlesni, ki povzroča izpadanje zob). Z listi robide, ki sodi v družino rožnic, lahko tudi prijetno in na naraven način odišavimo dom. Če liste navlažimo z vodo in jih zavijemo v laneno krpo, ti fermentirajo in razvijejo vonj po vrtnicah.
Robido priporočajo za ustavljanje izcedka iz nožnice in pri blažjih oblikah driske, slovi pa tudi kot sredstvo za izkašljevanje. Prijetno dišeč robidov čaj dobrodejno deluje pri gripi, prehladih in pri kašlju. Prevretek iz robidovih listov uporabljamo za grgranje pri vnetem grlu, razjedah in pri vnetju v ustih. Primeren je tudi za izpiranje kožnih razjed in ran, ki se počasi celijo. V ta namen lahko robidove liste zmešamo z listi navadnega repika, viriginskega nepozebnika in semena rožičevca.
– Blažje oblike driske odpravlja poparek, pripravljen iz 1,5 grama posušenih listov robide, ki jih prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo stati 10 minut, nato pa jih precedimo. Popijemo tri skodelice dnevno, med posameznimi obroki.
– Za zdravljenje dlesni in utrditev majavih zob skuhamo drobno narezane robidove korenine v vinskem kisu. S prevretkom si večkrat dnevno 7–10 dni izpiramo usta oziroma dlesni. K močnejšim dlesnim pripomore tudi žvečenje robidovih listov 15–20 dni.
https://www.dnevnik.si/1042657878