Nekateri jih obožujemo in še na izletih stikamo za divje rastočimi, drugi se zanje ne zmenijo. Je že res, da imajo poseben okus. Pa malo so prebrisane te robidnice ali po domače kar robide. Tudi ko postanejo enkrat črne, še niso zrele. Počakati moramo, da se jagode napnejo. Tedaj se jih le dotaknemo, in že ostanejo v roki. Prezrele imajo baje v sebi malce alkohola. No, o tem nisem povsem prepričana. Dejstvo pa je, da so robidnice eden od najboljših borcev proti raku. Študija je pokazala, da imajo robidnice najvišjo vsebnost antioksidantov in zelo pomembne protirakave lastnosti, podobno kot borovnice.

Seveda ni nič presenetljivega, da so robidnice dobile sloves najbolj zdravega sadeža med vsem jagodičevjem. Že dolgo časa so znane kot naravni vir zdravja.

Sok in meso zrelih plodov sta pravi karotinski bombi. Karotini v njiju varujejo semena pred prostimi radikali. Robidnice zaradi njih in velike vsebnosti vitamina C krepijo imunski sistem.

Učinkovine iz robidnic krepijo vezivna tkiva in stene žil ter tako prispevajo k upočasnjevanju znakov staranja.

Zadnja raziskava univerze v Oslu je pri testiranju 1500 živil ugotovila, da robidnice vsebujejo med vsemi največ antioksidantov. V raziskavi ameriškega ministrstva za kmetijstvo pa so potrdili, da mešanica snovi v robidnicah zavira razvoj kožnih tumorjev, rast raka na pljučih in metastazo rakavih celic.
Robidnice so tudi hrana, ki pomirja. Vsebujejo veliko mangana in vitamina C. Pomanjkanje vitamina C slabi imunski sistem in podaljšuje stres ter slabša splošno počutje.

Robidnice so zelo primerne za marmelade, želeje, sokove, sladice, sadne solate in podobno. Če bomo obrali le zrele robidnice, jim ni potrebno dodajati nobenega drugega sadja, kar naenkrat se bomo namreč zavedli, da je skleda prazna. Če so manj zrele in se nam zdijo prekisle, jih malce osladimo, če je le mogoče z akacijevim ali cvetličnim medom. Drug najbolj enostaven in najbolj zdrav način uživanja robid je sočenje, vendar ne izdelovanje sirupa, marveč pitje presnega soka. Sam sok robidnic bi bil premočan in pregost. Če ga boste pripravili skupaj z jabolki, bo dovolj sladek in neverjetno okusen. Tudi otroci ga imajo izredno radi.

Če boste pripravljali svež sok, do zalog robidnic sploh ne boste prišli, če pa vam to vseeno uspe, predlagam, da jih shranite v zamrzovalniku. Robide se zaradi svoje čvrstosti v zamrzovalniku odlično obnesejo. Otroci jih grizljajo kar zmrznjene in pravijo, da so to mali sladoledki. Mi pa tudi sredi zime skupaj z jabolki lahko pripravimo presni sok, ali pa jih uporabimo za kolače.

Iz robidnic je mogoče narediti tudi odličen liker, tako odličen, da niti ne veš, v kako velikih kozarcih bi ga postregel. Pripravi se ga z rdečim vinom, rumom, sladkorjem in nekaj cimeta, podobno kot liker iz borovnic. Pravijo mu »damska pijača«.

Če nameravate obrati nekaj robid, malin in jagod, pripravite iz njih odlično marmelado. Marmelada bo čudovite barve, okus pa božanski. Če vas motijo pečke, lahko maline ali robide, katerih pečke so še malce večje od malinovih, pretlačite. Ali pa dodate vsemu skupaj nekaj kislih jabolk, ki bodo zaradi vsebnosti pektina zgostila marmelado in hkrati »razredčila« pečke. Uporabite pa lahko že tudi zrele jesensko-zimske buče hokaido, ki vsebujejo škrob in pektin in so odlični nadomestki želirnega sladkorja. Tisti, ki se sladkorju izogibate, si boste lahko tako pripravili marmelado brez sladkorja. Dodajte le nekaj limone za okus in konzervans. Vsekakor te marmelade zaradi hitre pokvarljivosti, ko so enkrat odprte, sodijo v majhne kozarčke.

Robidnice lahko hranimo v hladilniku nekaj dni. Po obiranju kot ostalo jagodičevje ne zori več, a v hladilniku pridobi poseben okus. Lahko bi dejala, da v hladilniku fermentirajo.

Vsi pa vemo, da jih je potrebno porabiti v čim krajšem času.

Dobro je tudi to, da gojene robidnice nimajo trnjev in da izraščajo iz enega mesta, zato se ne širijo naokrog kot maline. Poleg tega obstaja več sort, nekatere so zgodne, druge poznejše, zato si lahko pravi ljubitelji tega črnega jagodičja podaljšajo sezono užitkov … Kot povsod so tiste robide, ki dozorijo prve, najbolj debele, tiste proti koncu pa manj, a so vseeno enako dragocene.

http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/F7B3A1E53CC4FF5BC125732B0028BE9A?OpenDocument